dobro, ni zdej to nekaj nenavadnega, šnicl spečt … to smo vsi že kdaj – bolj ali manj posrečeno ali prestrašeno ali suvereno – počeli … tale šnicl je najdu pot na kruh-pa-vin zato, ker je pripravljen z eno fajn finto, ki mi je on dan padla v uč direkt iz enga (se mi zdi da) ameriškega interneta … gre pa zato, da se panirane šniclurde ne utaplja v vreli maščobi, ampak se reč pripravi in skonča v pečici … ne bi sicer zdajle bil tak mudonja, da bi tumbaril, kako bolj zdrava da je ta metoda od klasičnjaka, niti si temule ne bi upal rečt wienerschnitzel, si mu pa upam rečt winner šnicl … ker je lepo hrustljavo zapečen in to brez handlanja z vročimi oljoti, pa še – to je sicer stvar debate – malo manj svinjarije je po kuhinji … tole:
… se uprizori takole:
- štiri tanke odrezane puranje (na sliki) ali svinjske ali pileče ali teleče šnicle
- moka
- dve jajci
- dva lončka (od oka) drobtin, panko japanac ga kr zmaga
- 20 cm majoneze iz tube (ali dve do tri žlice rinfuzo)
- dve žlici olja
- sol, poper
pečico napali na 200 celzijevih, pekač obloži s peki papirjem, šnicle pa potolci s kladivom ter jih posoli in popopraj …
pripravi tri posodice za paniranje: v prvo stresi moko, v drugo zlij stepeni jajci, v tretji pa najprej zmešaj olje in majonezo, nato pa vanjo stresi drobtine in vse skupaj premešaj, da se vse drobtine omastijo in da ni več kakšnih grudastih kepic
naslednje zaporedje poznaš: šnicl osuši s paprinato brisačko – ga z obeh strani pomokaj (odvečno moko otresi) – šnicl namoči v jajce (odvečno naj odkaplja) – šnicl prekrij z drobtinastjo zmesjo; malo jo potapkaj, da se ga dobro oprime …
šnicle odlagaj na pekač, nato pa jih zapri v pečico za odoka 25 minut … nato si robo malo oglej in če je uhvatila dovolj braun boje jo vzemi ven, če ne pa še kakšno minuto počakaj …
s konzumacijo (+ kartofl salat al restanc al pomfri al u žemlo al dušen riž al karkol) pa verjetno ne bo težav?
soundtrack za tole je – ker gre za nekaj novega, ampak na nek način znanega – staro nov: buldožer – novo vrijeme