ne vem zakaj – pa v bistvu bi se splačalo raziskati, če je kaj na tem – se mi zdi, da na neki spiritualni ravni obstaja povezava med finci in japonci … na letošnji seansi v starošolski savni kotiharjun sem se pogovarjal z japoncem poznih dvajsetih let, ki je borih pet dni dopusta, ki ga je lahko koristil po dolgih mesecih šihtanja v računovodksem oddelku neke japonske korporacije izkoristil za obisk finske – en dan za sem, en dan za nazaj, ostale tri dni pa je namenil savnanju, prvi dan dve savni v helsinkih, drugi dan dve v tampereju, tretji dan pa še dve v helsinkih … sedeč v na 110 stopinj razhajcani betonski čumnati je še povedal, da so na japonskem jasvne čisto drugačne, če ne drugega imajo not vsaj televizorje … no, kakorkoli – vrnimo se v našo osnovnio interesno sfero …
japonka minori in finec ben sta pred tremi leti posvojila odoka 20 kvadratnih metrov majhen plac na vironkatu 11 in ga predelala v sake bar & izakaya … nakljujčje je hotelo, da sva tja uletela ravno na tretji rojstni dan placa in mogoče je bilo prav zaradi tega vzdušje še bolj epsko … uletavanja prijateljev enega in drugega in obeh z darilci, čebljanje, objemi, debate, odpiranje velikih steklenic sakeja, retro japonski pop na ozvočenju … a kljub temu totalno profesionalno, resno in do konca pozorno, pazi sceno: gospa skuša shazamniti en komad iz plejliste, ki se vrti v lokalu, pa se čez minuto ali dve pojavi natakar z listkom in pravi: sem videl, da vam ni uspelo shazamniti pesmi, pa sem tole prepisal iz računalnika … z vsemi katakanami in hiraganami vred in ker te verjetno zanima, kaj je bilo, tudi tebe opremljamo z linkom: yoko hatanaka in masaki hirao si v njem žgoleč pošiljata ljubavno pošto iz kanade
sicer pa ime lokala tudi pove, kako se tam reči konzumirajo – sake bar je bar, kjer majo velik različnih sakejev, izakaye so pa taki postšihtni pivski barčki, kjer se ob napitkih še kaj prigrizuje … minori in ben rihtata posamične krožničke, lahko ti jih pa tudi po sedem sestavita v tako fino špuro zložnega tempa in ti zato zaračunata 49 evrov
ne vem zdej, mogoče una moja teze o neki tajni vezi med finsko in japonsko niti ne drži (ajd, recimo, da sta obe državi ruski sosedi, ampak to so tudi poljaki pa še kdo, ki mi ne sede v to enačbo), ampak minori in ben sta poskrbela za enega bolj memorabilnih večerov v mojega po oštarijah potikaškega večera … nad super lokal je tale sake bar & izakaya, resno priporočam … v naslednji objavi skošamo za rep ujeti avgust … mogoče celo rata!